NaziFuter
V dneh, ko se je zaradi bližajočih se volitev spet moderno kregati s Hrvati, se je JBT podajal v Zagreb. Pot, predvsem zaradi naših ultra-hitrih gradbincev še vedno traja uro in pol,- uro in deset po naši, megleni, razkopani strani. Tik pred mejo je JBT čisto slučajno zabremzal in upočasnil na kar-naenkrat zahtevano stotko, ki so jo Organi preverjali tudi z radarjem. Pač lep spomin na Slovenijo za popotnike. Lahko bi dali reklamo na CNN in kontrirali Hrvatom: Balkan as it once was.
Naši policaji na meji so mrki, strogi, komajda pozdravijo. Prepričan sem, da bi kaj bolj težili, ako JBT ne bi bil lepo napravljen v tree-piece-suit in kravato ter sedel v veliki črni limuzini. Sosedje čez so že bolj prijazni: Dobro jutro, dobar dan, Gospodine, možete dalje, želimo vam ugodan boravak u Hrvatskoj. -Skoraj sem jih prosil naj malo prijaznosti posodijo še našim tam čez!
Fant na cestninski je bil malo tečen, ker je JBT na vsak način želel plačati s kreditno kartico, čeprav je samo 5 kun. Nemate 200 tolara? Jebi ga, tako je lažje za expense report.
Zagreb, sestanki, razno … in seveda obvezno kosilo. Tisto, kar vidiš na sliki je Zagrebaćki Odrezak. In ja,- to je porcija za enega, cca. 40 HRčKov.
Ljubljanski zrezek, Zagrebaćki Odrezak, Srbi rečejo Karađorđeva, večina sveta pa Cordon Bleu. Bolj ali manj ista stvar, pa ima tri različna imena že v 3 mestih nekdanje skupne države. To ne more biti drugega kot Naci-hrana.
Je pa (bil) dober. In JBT je požrl (skoraj) celega:
Prvič tukaj? B(l)og te nima rad - naroči se na JBTjev RSS feed!. Hvala za obisk, JBT


September 23rd, 2006 at 16:08
ah te drobtine bi pa še resda lahko zmazal…
je pa res… na hrvaških cestninskih postajah so ljudje veliko bolj prijaznejši (ali sem pač take sreče)
September 24th, 2006 at 11:43
Tole sem nalasc pustil, ker me je bilo kar malo sram, da sem sposoben pozret tak snicl
Tako lahko trdim da sploh nisem celega zmazal …