Prodajna pisma so dinozaverska oblika spama
Naš marketinški guru ponuja nekaj zanimivega branja. Ne toliko na temo marketinga, zanimivejši so zapisi o “napakah”, neumnostih in predlagane izboljšave.
Všeč mi je, da imamo tudi v Sloveniji nekoga, ki se ukvarja z marketingom in treniranjem prodajalcev tako, kot v Ameriki. JBT je že v rosnih najstniških letih zobal vse vrste knjig za poslovno in osebnostno rast, zato me Liscev stil pisanja in celo izbire besed precej spominja na tisti ameriško-ziglarski pristop.
Me pa zanima, kako aktualna so danes prodajna pisma. JBT jih je včasih tudi sam pisal, predvsem za globinske sesalnike in izdelke tipa Top Shop. Dan danes se mi zdi tak pristop prav dinozaverski in imam občutek, da “pali” predvsem v vaškem okolju.
Ravno zadnjič sem dobil v pisarno eno takih pisem; izgledalo je, kot da jo je gospa, ki je oglaševala svoje računovodske storitve, napisala na enem lisjakovih seminarjev. Kuverta je bila preveč okrašena z “udarnimi” sporočili, vsebina pisma pa je ponujala vse od vzbujanja pozornosti, do motivacije (nagrade) in pritiska (časovna omejitev).
O odzivu na prodajna pisma je JBT razmišljal ob neizprosnem zvoku uničevalca dokumentov, ki je goltal pismo skupaj s kuverto. Še preden je prišel do polovice, torej v kakšne pol sekunde, sem že pozabil, kdo je bila gospa, katero podjetje … razmišljal sem le o tem, da mi je v bistvu poslala analogni spam. Neželjeno pošto. Škoda, da Pošta Slovenije ne ponuja analognih spam filtrov - nekakšnih poštarjev, ki poznajo naše preference in tovrstne kuverte zbirajo v kantah (karanteni).
In JBT kar tukaj podaja nauk, ki ga na nekaj-sto-evrskem seminarju ne boste slišali: Ljudje ne marajo spama. Tudi, če je na kuverti in v začetku pisma osebno ime. In s spamom se ne dobiva strank. To je ena najbolj primitivnih, neučinkovitih metod direktnega marketinga.
Stranke dobivamo z delom, referencami, publiciteto in podobnim. Kdor potrebuje direktni marketing, predvsem za zagon posla, mu JBT bolj priporoča investicijo v raziskavo tržišča in pripravo marketinškega načrta. Če vemo, kdo so naše (ciljne) stranke, lažje izberemo način pristopa in se osredotočimo na zmago. Metanje vsepovprek ne bo prineslo (dolgoročnih) koristi. Fokus na najbolj potencialni segment je boljša izbira.
Gospe računovodkinji bi za uspeh s storitvijo, ki jo ponuja tisoče slovenskih podjetij (posameznikov), svetoval da se poskuša ločiti iz povprečja neuglednih firmic. Naj poišče znano ime, rastočega podjetnika, denimo Gazelo ali koga zanimivega za medije, mu uredi finance, poročila in knjige tako, da bo plačal manj davka ali se izognil kakšnim kaznim in iz tega naredi medijsko štorijo. Da bomo o tem gledali v Trenjih in bo vsa vesoljna Slovenija vedela, kdo je ga. Ureja Knjige. In da se bomo nanjo obrnili, tako kot se na Senico, če nočemo v zapor zaradi utaje davkov. 
Prvič tukaj? B(l)og te nima rad - naroči se na JBTjev RSS feed!. Hvala za obisk, JBT
March 21st, 2007 at 10:26
Prepričan sem, da se Lisac zaveda neprijetnosti spama, tudi da se je treba usmeriti na ciljne stranke, pridobivati nove stranke preko priporočil, preiskovati tržišče, itd. Ampak s prodajnim pismom vendarle dosežemo tudi del ciljne skupine, ki nas drugače morda ne bi opazil. Vse to je treba upoštevati v obliki in vsebini prodajnega pisma.