Kakšen japi pa si!?

japi

Kak japi pa si! Imam enih par kolegov, ki mi takole težijo. Sicer so v čisto drugih vodah, se ukvarjajo z “manualnim” delom, a vozijo boljše avte, nosijo več “firma trenerk” in patik kot JBT. In težijo, zakaj nočem biti tak. Bolj japi. Bolj marka, pa to.

Well, JBT ima par življenjskih naukov, ki jih je podedoval in se jih drži, povsem pragmatično v vsakdanjiku.

1. Na gate, zokne, sončna očala, majice in trenerke ne dam nič.
Boksarce in nogavice kupujem v ha-und-emu, pa še to, ko me ga. JBT prisili. V nogavice še investiram, ker morajo lepe črne štrleti izpod obleke, ko človek prekriža noge; a na gate ne dam nič. Tudi če so luknjaste, me ne skrbi. Važno, da so udobne in se v njih dobro počuti “on”. Dobro, priznam, zadnjih nekaj krat sem v ha-und-emu pobasal še par boksarc, ker mi je všeč, če so nove. A imam pravilo, da za gate ne dam več kot 10€. Za 3 pare! Spomnim se kolegov, ki so kupovali neke Armani scene … madona,- saj to so gate! Za skid-rows! Kdo pa vidi, če so Armani ali činghaugon?!

Podobno glede športnih oblačil. Od majic večinoma; pravzaprav vedno, nosim sponzorske majice. V mojem biznisu jih je ogromno, gre pa večinoma za lepe, udobne polo-majice. Z logotipom. Pa kaj, pašejo mi, rad jih nosim. Rad pokažem logotip. Nočem, da na njih piše Nike. Tako vsaj vem, da sem jih dobil zastonj, jih je nekdo poklonil, torej nekaj pomenim.
Trenirke. Nisem športnik, ne rabim vrhunske kvalitete. In ko jih nosim, ne rabim izstopati. Pravzaprav se mi smilijo tisti, ki mislijo, da izstopajo zaradi dobrih trenerk. -Važna je vsebina,- človek! Trenerko tu in tam, po potrebi, kupim v kakšni cheap trgovini, ker se mi to ne zdi stvar, za katero bi plačal nek resen denar. Navsezadnje jo nosim izredno redko, kvečjemu kak dan med vikendi. Ker je pač ge. JBT tako všeč. Da njej ugajam.

2. Avto je službeno vozilo
Zakaj ne vozim BMWja, Mećke ali celo kaj več? -Zato, ker imam službeni avto, ki mi ga plačuje firma. Vsak mesec nakažejo jurja EURov zanj. In dizelsko gorivo krijem s službeno kreditno kartico. Avto imam praktično zastonj. Tudi za privatne poti. Je velik, ne,- ogromen in udoben. In sam sem ga izbral, ker sem hotel veliko, udobno garo. Ker sem z njim naredil 52 tisoč kilometrov v letu dni, torej v povprečju 1000 km na teden (!!!), pa dela kot urica.
Avto je prevozno sredstvo. To ni stvar, kateri bi moral človek biti suženj. Delati zanj, se odrekati, ga čistiti. JBT ga čisti, oziroma vozi v avtopralnico, tedensko. Ker službeno vozilo predstavlja firmo in mora biti čisto. Tistih 5€ plačam in se zapeljem skozi progo. Niti na misel mi ne pride, da bi celo nedeljo zapravil za čiščenje doma. Ali, bognedaj, celo sesanje. Notranjega čiščenja je škodillac deležen, ko gre JBT s familijo v Novi Sad, ker pač tam za 450 DIN (cca. 5€) naredijo kompletko. In to je to.
Folk, ki za pucanje avta porabi več kot 2 uri na leto, se mi smili.

In še več je takih pravil. In zato mi nekateri pravijo “kak japi pa si!”. -Poročen! -Z družino!
In to mi je pomembnejše - da svoj prosti čas namenjam ge. JBT in najini mali princeski. Da jo gugam, ji pustim da me tolče, objema in poljublja. Da bruha po meni. Da ima fotra. Konec koncev je to ena izmed dveh najpomembnejših stvari v življenju: FAMIGLIA. Družina, tvoji najbližji.
Druga stvar je UŽIVANJE. Da se kolikor je pač mogoče pogosto počutiš dobro, sproščeno, Carpe Diem. Da nimaš občutka, da kaj zamujaš. Da se ne odrekaš. Da polno dihaš.
Zato tudi ne maram diet, posiljenega športa, ogromnih kreditov, življenja s starši, in še česa. Ker smisel življenja ni v tem, da se totalno zapufaš in hiraš, samo da bi imel svoje štiri stene, pač pa (ležanje na travi … by Zmelkoow) to, da lahko greš kadarkoli na pir, kosilo, večerjo ali dopust. Zato JBT živi v najemniškem stanovanju, plačuje najemnino in ima fine “gazde”, pa raje vsak mesec odkarta 500€ in marsikaj privošči sebi in družini. Bolje kot da bi skantal jurja EURov za kredit in bil uklenjen. In tako bo vsaj dokler se ne nabere presežek keša za lastniško stanovanje. Ker sem tako bolj sproščen in več uživam. In “tak japi sem!”, je odgovor na vprašanje. Uživam svoje življenje, uživa moja, naša družina. In, podobno kot Kelti (mislim, da so bili oni), se na tem svetu bojim ene same, samcate stvari:

da mi ne bi nebo padlo na glavo!

kelti

Prvič tukaj? B(l)og te nima rad - naroči se na JBTjev RSS feed!. Hvala za obisk, JBT

5 Responses to “Kakšen japi pa si!?”

  1. sara Says:

    H&M je švedski,se pravi da se bol tako izgovori: heuem.

  2. JBT Says:

    Kot štajerc sem včasih hodil v graški H&M, zato mu rečem kar po jodlarsko - ha und em. :-)

  3. stojan Says:

    ah =bi ga, pa le padaš na firme. btw, meni osebno najljubša je GALEB. takih gat ne delajo več nikjer drugje.

  4. Ales Says:

    Pošteno povedano! :)

  5. JBT Says:

    @Stojan: H&M zame ni firma, tja hodim iz dveh razlogov:
    1.) ker me žena vleče (imajo lepe stvari za otroke)
    2.) ker me bajta starega mariborskega Merkurja spominja na brezskrbna otroška leta, ko sem poznal vsako ped te blagovnice (takrat me je tja vlekla mati, pa sem imel čas za raziskovanje)