Dežna terapija
… s kolesom!
JBT je pred kratkim v skrbi za svoje zdravje (beri: težo) v družini uvedel novo aktivnost - kolesarjenje. V Sport 2000 smo nabavili trekking picikle, sedež in helmo za malo princesko, ter števec za starega. Naslednji dan sem za dodatke zapravil še 150€ in vsakič, ko obiščem Hervis nabavim še kaj zraven. Tako kolesarjenje postaja moja največja športna investicija zadnjih desetletij.
Zadani cilj je vsaj 1 ura kolesarjenja vsak dan med tednom, med vikendi po možnosti še več.
No, nekaj dni nazaj, ko se je zunaj že precej kislo držalo, sem se odločil, da vseeno izpolnim dnevno nalogo in se podal na rajžo. Nekje v Jaršah je res začelo padati, zato sem ustavil in iz nahrbtnika vzel tisti zložljivi anorak, ki je bil zbasan v mali etui. Plus kapa in nima ti kaj bit - gremo počasi nazaj proti domu.
Pošteno je začelo liti. A k sreči ni bilo hladno in posledično niti neprijetno. In contrary, my dear Watson - bilo je prav fino. Vozil sem počasi, kakšnih 15 kmph. Iz koles mi je špricalo po hrbtu, iz kape je kapljalo čez lica. Po samo nekaj kilometrih sem opazil, da so kratke hlače že čisto premočene, z malce ritanja sem spoznal, da so gate v istem agregatnem stanju.
Adidaske, kot rečemo Štajerci (superge za ostale) so cmokale ob vsakem obratu pedala, bile so kot goba za pomivanje posode, celo penilo se je iz njih. Snežno bele kolesarske nogavice so blatno sive hlastale zrak, tudi iz rokavic je teklo.
JBT pa je vozil počasi, hladen kot špricer. Bilo je prav idilično, da ne rečem romantično. In sproščujoče. Korporativne službene skrbi je sprala voda, pozabil sem na realnost. Kar gonil sem (se) in gonil. Prava terapija. Ko sem končno prispel domov in slekel premočena oblačila, sem se počutil kot iz pralnega stroja - čist, nov, osvežen, poln energije. Prav fino je bilo.
Ja, kolesarjenje je lep šport. Za duha in telo. Vesel sem, da sem odkril kolo. Reinvented the wheel. 
Prvič tukaj? B(l)og te nima rad - naroči se na JBTjev RSS feed!. Hvala za obisk, JBT
May 30th, 2007 at 21:16
Ahh jaa… se popolnoma strinjam!
Sam se vseeno nikoli zavestno ne odpravim kolesarit po dežju; če že, me “ulovi”.
Drugače pa mi je isti filing teči takoj po dežju oz. ko rahlo dežuje. Pa btk za tiste bele zokne pa premočene cote!
June 3rd, 2007 at 12:49
Pravilna izbira, zelo lepa oblika rekreacije. Priporočam ti le to, da nabaviš “helmo” tudi za sebe in ženo. Ni ga čez varnost. Jaz uporabljam čelado povsod, kjer se le da - smučanje, kolesarjenje… Dandanes je promet na cesti ali pa na smučišču neverjeten.
Čelado pa zagovarjam še bolj, kot sem jo prej, po dogodku v prejšnjem tednu. Bratranec leži s počeno lobanjo v kritičnem stanju v kliničnem centru, ker ga je z avtomobilom zbila neprevidna voznica. Seveda ravno takrat ni imel čelade, ki pa jo je ponavadi vedno nosil na glavi.
June 3rd, 2007 at 14:49
Bom upošteval dobronamerni nasvet. Res, kolesarjenje je super, pa še tamala uživa 100 na uro
Žal mi je za bratranca, upam, da si opomore!
Nekateri šoferji so res neprevidni, ko zavijajo,- žal opažam, da gre večinoma res za ženske!