Sramotilni stebri
Berem zapis na Katarininem blogu in razmišljam, kam to vodi.
A res postajamo/jo tako neodgovorni? Ko človek/podjetje nekaj dela, pa to naredi slabo, je rezultat njegov. Njegov slab rezultat. Ne glede na izgovore. In potrebno je prevzeti odgovornost, tveganja in posledice, ki jih takšne odločitve prinesejo. Če si kradel in se kitil s tujim delom, si lopov. Če nekaj zidaš, pa stoji poševno, si slab zidar. Če nekaj projektiraš, pa to ni funkcionalno, si ne zaslužiš naziva arhitekt.
Vsem nam je vodilo denar in to je čisto prav. Motivacija pač mora biti. A če za denar ubijaš, si morilec. Sami si postavljamo meje, po lastni vesti in družbeno sprejemljivih normah. In od nekdaj smo imeli sramotilne stebre. Ti so danes postali humanejši, predvsem v obliki medijske izpostavljenosti. A milost ne prinaša pravih rezultatov, zato je dobro, da imamo medije, ki niso podvrženi uredniški kontroli in pritiskom oglaševalskega denarja: denimo bloge.
Več sramote, ponižanja in finančne škode, kot bodo utrpele barabe, več bo samokontrole. Tisti, ki jim je edina postavka v življenju cena, bodo pač morda manj naivno pričakovali odlične storitve za mizerna plačila.
In treba jih je pljuvati. Z imeni, priimki, nazivi in naslovi podjetij, slikami in opozorili. Nemarnega kelnarja, tečno medicinsko sestro, neprijazno uslužbenko na Upravni Enoti, pijanega zidarja in zmešanega predsednika. Brez milosti.
Slovenija je mala in se vse hitro razve. To je prednost za nas, potrošnike / davkoplačevalce / …
Prvič tukaj? B(l)og te nima rad - naroči se na JBTjev RSS feed!. Hvala za obisk, JBT